vomit2 [vɔ́mit] neprehodni glagol
bljuvati, bruhati; (o vulkanu) bruhati lavo, ogenj; biti izbruhan; privreti iz

prehodni glagol

(= vomit up) (iz)bljuvati (jed); (iz)bruhati, izmeta(va)ti; pripraviti k bruhanju (bljuvanju) (koga)


he is vomiting blood kri bljuva
he vomited everything he had eaten izbljuval je vse, kar je (bil) pojedel
factory chimneys vomit smoke tovarniški dimniki bruhajo dim



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek