• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

wailing [wéiliŋ]

1. samostalnik
tarnanje, javkanje

wailings; množina of despair kriki obupa
Wailing Wall, Wailing Place zid žalovanja (Židov v Jeruzalemu)

2. pridevnik (wailingly prislov)
tarnajoč; žalosten; nesrečen



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek