welter1 [wéltə]

1.
samostalnik
valovanje, besnenje (valov itd.)

figurativno hrušč, razburjenje, zmešnjava, kaos


2.
neprehodni glagol
valjati se; toniti, ugrezati se; streči (kaki strasti); besneti, divjati


he weltered in his blood valjal se je v (svoji) krvi



Vir: Veliki angleško-slovenski slovar - Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič

Komentiraj slovarski sestavek