bifronte

A)
agg.

1.
dvojen, ki ima dvoje lic, dvoje prednjih strani

2.
pren. dvoličen, dvoobrazen:
individuo bifronte dvoličnež
politica bifronte dvolična politika

B)
m igre (vrsta anagrama)



Vir: Veliki italijansko-slovenski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek