consentire

A)
v. intr. (pres. consēnto)

1.
soglašati, strinjati se:
consentire con qcn. su qcs. strinjati se s kom o čem

2.
privoliti:
consentire alle richieste di qcn. privoliti na zahteve nekoga

B)
v. tr. dopustiti, dopuščati; dovoliti, dovoljevati:
lo stipendio non mi consente grandi lussi plača mi ne dopušča velike potrate



Vir: Veliki italijansko-slovenski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek