disbrigare

A)
v. tr. (pres. disbrigo) hitro rešiti, reševati; urediti, urejati:
disbrigare una pratica rešiti zadevo

B)
➞ disbrigarsi v. rifl. (pres. mi disbrigo) knjižno rešiti, reševati se (ovir, iz zadrege)



Vir: Veliki italijansko-slovenski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek