disgrazia f

1.
nemilost:
essere in disgrazia di qcn. biti pri kom v nemilosti
cadere, venire in disgrazia di qcn. pasti pri kom v nemilost

2.
nesreča; zla sreča; smola:
per colmo della disgrazia perdei anche il treno da bi bila smola še večja, sem zamudil še na vlak
per mia, tua, sua disgrazia na mojo, tvojo, njegovo, njeno nesrečo
disgrazia volle che nesreča je hotela, da



Vir: Veliki italijansko-slovenski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek