distōgliere*

A)
v. tr. (pres. distōlgo) odvrniti, odvračati (tudi pren.):
distogliere qcn. da un proposito odvrniti koga od namere

B)
➞ distōgliersi v. rifl. (pres. mi distōlgo) odvrniti, odvračati se; ločiti, ločevati se; oddaljiti, oddaljevati se; raztresti se:
distogliersi dallo studio zanemariti študij



Vir: Veliki italijansko-slovenski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek