finito
A) agg.
1. dovršen, dognan:
esecuzione musicale finita dognana glasbena izvedba
2. sposoben, izveden, podkovan, vešč:
artigiano finito vešč obrtnik
3. jezik določen:
modo finito določni naklon, določna oblika
4. mat. končen:
numero finito končno število
5. propadel, izgubljen, iztrošen, odpisan, opešan:
uomo finito propadel človek
artista finito iztrošen umetnik
è finita konec je
farla finita pren. napraviti konec, nehati enkrat za vselej:
basta con questo chiasso, fatela finita! dovolj je hrupa, nehajte že enkrat!
farla finita con qcn. pretrgati stike z nekom; umoriti koga
farla finita con la vita pokončati se
B) m
1. filoz. končnost
2.
finito di stampare tisk kolofon
Dostopnost
Dostopnost