lēcito

A)
agg. dovoljen, dopusten; primeren, spodoben; pravilen:
ti par lecito? se ti zdi prav?
se è lecito če je dovoljeno
mi sia lecito naj mi bo dopuščeno

B)
m zakonito; dovoljeno; legalno



Vir: Veliki italijansko-slovenski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek