piēno

A)
agg.

1.
poln, napolnjen:
pieno zeppo nabito poln

2.
sit:
sentirsi pieno biti sit

3.
ekst. poln:
essere pieno d'invidia biti ves zavisten
essere pieno di sé biti vase zaverovan

4.
poln, popoln, najvišji:
essere promosso a pieni voti izdelati z najvišjimi ocenami
avere piena soddisfazione doseči polno zadoščenje
luna piena polna luna

5.
poln (osrednji):
in pieno giorno sredi belega dneva
fu colpito in pieno petto zadet je bil v prsi

B)
m polna dvorana; poln rezervoar ipd.:
fare il pieno gled. razprodati predstavo
fare il pieno di benzina napolniti rezervoar z bencinom
nel pieno dell'estate sredi poletja



Vir: Veliki italijansko-slovenski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek