succēdere*
A) v. intr. (pres. succēdo)
1. slediti (komu, čemu); naslediti (koga); priti za:
Tiberio succedette ad Augusto Tiberij je nasledil Avgusta
l'effetto succede alla causa učinek je posledica vzroka
2. zgoditi, dogoditi, dogajati se; pripetiti se:
sono cose che succedono te stvari se dogajajo
B) ➞ succēdersi v. rifl. (pres. mi succēdo) (susseguirsi) slediti si
Dostopnost
Dostopnost