tronco2 m (pl. -chi)

1.
bot. deblo, trup; pren. deblo:
il tronco dei pini borova debla
dal tronco latino germogliarono le lingue romanze iz latinskega debla so vzklili romanski jeziki

2.
bot.
tronco della felicità dracena, zmajevka (Dracaena fragrans)

3.
arhit. (fusto) deblo (stebra)

4.
anat. trup, život

5.
ekst. večji kos (odlomljenega predmeta)

6.
mat.
tronco di cono, di piramide prisekani stožec, prisekana piramida

7.
del, odsek (prometne poti)
tronco ferroviario železniška proga



Vir: Veliki italijansko-slovenski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek