brezkônčen (-čna -o) adj. knjiž.

1.
infinito, sterminato

2.
pren. immenso, enorme, illimitato, smisurato; perpetuo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. brezkončni vijak vite senza fine, perpetua
teh. brezkončna veriga catena senza fine



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek