dovolíti (-im) | dovoljeváti (-újem)

A)
perf., imperf. permettere, autorizzare, concedere

2.
(pri nagovoru) permettere:
dovolite, da vam predstavim svojo ženo mi permetta di presentarle mia moglie

B)
dovolíti si (-im si) | dovoljeváti si (-újem si) perf. imperf. refl. (upati si, drzniti si, privoščiti si) permettersi



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek