imeníten (-tna -o) adj.

1.
pren. (ugleden, premožen) buono; distinto, stimato:
biti iz imenitne hiše essere di buona famiglia

2.
eccellente, ottimo; perfetto; elegante:
imenitna misel ottima idea
imenitna obleka abito elegante
knjiga, napisana v imenitnem jeziku un libro scritto in lingua perfetta
prirediti imenitno kosilo offrire, preparare un pranzo eccellente, coi fiocchi

3.
(ki prinaša velike gmotne koristi) ottimo, lucroso:
imeniten poklic una professione lucrosa

4.
knjiž. (plemiški, gosposki) nobile, signorile



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek