izvolíti2 (-im) perf., imperf.
1. (v medmetni rabi za izražanje vljudnosti v nagovoru):
izvolite sesti si accomodino
'ali smem vstopiti?' — 'izvolite!' 'posso entrare?' 'si può?' — '(avanti), prego!'
2. star. (z nedoločnikom, milostno kaj storiti) degnarsi:
knez ga je izvolil poslušati il principe si degnò di ascoltarlo
Dostopnost
Dostopnost