ločeváti (-újem) | ločíti (-im)

A)
imperf., perf.

1.
separare:
ločiti pleve od zrna separare la lolla dal granello

2.
distinguere; contraddistinguere:
ločevati dobro od slabega distinguere il bene dal male

3.
(biti vmes) separare, dividere, isolare, frapporsi (tudi pren.); grad. tramezzare:
globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele un profondo divario separa i paesi sviluppati dagli arretrati
pren. ločevati ljuljko od pšenice separare il grano dal loglio
ločiti iz črede sbrancare

B)
ločeváti se (ločújem se) /ločíti se (-im se) imperf. perf. refl.

1.
(iti narazen, posloviti se) separarsi; accomiatarsi; staccarsi; distogliersi

2.
(biti različen, drugačen) distinguersi, essere diverso; divergere:
človek se loči od živali l'uomo si distingue dall'animale

3.
pren. (razvezati se) separarsi; divorziare



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek