oblačílo (-a) n

1.
abito, vestito, indumento; panno, roba; oblačila vesti:
otroška, moška, ženska oblačila abbigliamento; indumenti per bambini, maschili, femminili
spodnje, vrhnje oblačilo indumento intimo, sopravveste
delovno, redovno, zaporniško oblačilo tuta da lavoro, abito religioso, abito da carcerato
trgovina z ženskimi oblačili negozio di abbigliamento femminile
rel. duhovniško oblačilo abito talare, talare
lahka, zimska oblačila panni leggeri, pesanti

2.
pren. veste, fisionomia:
zgodovinsko oblačilo mesta veste storica della città
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. bogoslužna oblačila paramenti liturgici
tekst. oblačilo iz kamelovine cammellotto
bibl. oblačilo vrhovnega duhovnika supernumerale



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek