obléka (-e) f

1.
abito, vestito; indumento; abbigliamento; tuta; tenuta:
moška, ženska, otroška obleka vestito da uomo, da donna, da bambino
poletna, zimska obleka abito estivo, invernale
jesenska, spomladanska obleka abito di mezza stagione
potapljaška, vesoljska obleka scafandro, muta; tuta spaziale
plesna, večerna obleka abito da ballo, da sera
delovna obleka tenuta da lavoro, di fatica
nevestina obleka veste da sposa
žalna obleka veste da lutto, lutto
obleka za nosečnice pré-maman

2.
pren. fisionomia, aspetto, apparenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obleka visi na njem è magrissimo
obleči civilno obleko vestire l'abito borghese; vestire, essere in borghese
metati obleko nase, skočiti v obleko vestirsi in fretta
biti v Adamovi, Evini obleki essere nudo, essere in costume adamitico, redko in costume evitico
veliko dati na obleko essere molto accurati nell'abbigliamento
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek