ponoréti (-ím) perf. impazzire, ammattire, insanire, uscire di senno, perdere la ragione; vulg. incazzarsi:
ponoreti od sreče, veselja impazzire dalla felicità, di gioia
ponoreti od jeze schiumare di rabbia
kompas je ponorel (ne kaže severa) la bussola è impazzita
ko so ga nekaj časa pošiljali od Poncija do Pilata, je mož ponorel dopo che per un po' di tempo l'avevano mandato da Ponzio a Pilato, il brav'uomo si incazzò
včasih je dobro malo ponoreti semel in anno licet insanire lat.; una volta all'anno è lecito impazzire (per carnevale)



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek