vláčiti (-im)

A)
imperf. ➞ vleči

1.
tirare, trascinare; rimorchiare:
vlačiti ladjo v pristanišče rimorchiare la nave nel porto

2.
(spraviti, spravljati les) trasportare (gli alberi abbattuti al luogo di raccolta)

3.
pren. trascinare; portare:
vlačiti s seboj denar portare con se i soldi

4.
portare, condurre (controvoglia):
vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo la porta ai più diversi spettacoli, per quanto non ne sia affatto interessata

5.
nareč. agr. (branati) erpicare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
pren. vlačiti na dan nekdanje doživljaje rispolverare le avventure di una volta

B)
vláčiti se (-im se) imperf. refl.

1.
strascicare:
krilo se vlači za njo po tleh la gonna le strascica dietro per terra

2.
pren. (s težavo hoditi) trascinarsi; arrancare

3.
pren. (potepati se) vagabondare, girare

4.
distendersi, dispiegarsi (pojavljati se na večji površini):
megle se vlačijo o dolini nebbie si distendono sulla valle

5.
pren. (prostituirati se) battere il marciapiede, battere

6.
pejor. amoreggiare, praticare:
vlači se z ničvrednimi ženskami pratica, bazzica donne da marciapiede



Vir: Veliki slovensko-italijanski slovar - Sergij Šlenc

Komentiraj slovarski sestavek