zaskakováti (-újem) | zaskočíti (-skóčim)
A) imperf., perf.
1. vet. montare:
žrebec zaskoči kobilo lo stallone monta la cavalla, la fattrice
2. assalire:
v gozdu ga zaskočijo razbojniki nel bosco viene assalito dai briganti
3. star. sorprendere
B) zaskočíti se (-skóčim se) perf. refl. bloccarsi, incepparsi
Dostopnost
Dostopnost