popoln (-a, -o)

1.
kompleten vollständig, komplett, völlig, voll; izluščenje ipd.: total; Voll-, Total- (pijanost die Volltrunkenheit, pleša die Vollglatze, slika das Vollbild, zapora die Vollsperrung), ( medicina izluščenje die Totalausschälung, izrezanje die Totaloperation, , fizika odboj die Totalreflexion, izpad , tehnika, , medicina der Totalausfall)

2.
dovršen, perfekten vollkommen, vollendet (oblikovno formvollendet)

3.
za izražanje posebne stopnje lastnosti: rein, der/die/das reinste, … in Reinkultur; pozornost: ungeteilt; diletant: blutig (blutiger Laie); tišina: lautlos (lautlose Stille)



Vir: Veliki slovensko-nemški slovar - Doris Debenjak, Božidar Debenjak, Primož Debenjak

Komentiraj slovarski sestavek