sedež [é] moški spol (-a …)

1.
der Sitz; (Dülferjev Dülfersitz, dvignjen Hochsitz, karabinski Karabinersitz, letalstvo katapultni Katapultsitz, Schleudersitz, sopilotov Kopilotensitz, krmarjev Steuersitz, ležalni Liegesitz, otroški Kindersitz, pilotov Pilotensitz, pomožni Notsitz, potniški Passagiersitz, s prestavljivim naslonjalom Ruhesitz, v parlamentu Parlamentssitz, v parterju Parkettsitz, za sopotnika Soziussitz, Beifahrersitz, sklopni Klappsitz, sprednji Vordersitz, stalni Stammsitz, školjkast Schalensitz, voznikov Fahrersitz, , železnica Führersitz, zadnji Hintersitz, Rücksitz); na kolesu: der Fahrradsitz
na motorju, mopedu der Sattel, podaljšani: Banksattel
v gledališču ipd.: der Sitzplatz, der Theaterplatz, der Sitz (enojni Einzelsitzplatz); die Sitzgelegenheit
razporeditev ~ev die Sitzverteilung
razpored ~ev der Bestuhlungsplan
vrsta ~ev die Stuhlreihe

2.
podjetja, vlade ipd.: der Sitz
~ sodišča der Amtssitz
~ vlade der Regierungssitz
~ založbe der Verlagsort
~ škofije der Diözesansitz
škofovski ~ der Bischofssitz
Sveti ~ der Heilige Stuhl
religija Sedež Svetega Petra die Stuhlfeier Petri

3.
tehnika der Sitz (ventila der Ventilsitz)



Vir: Veliki slovensko-nemški slovar - Doris Debenjak, Božidar Debenjak, Primož Debenjak

Komentiraj slovarski sestavek