zelen [ê] (-a, -o)

1.
grün (svetlo hellgrün, temno dunkelgrün, grahovo erbsengrün, intenzivno tiefgrün, listno laubgrün, blattgrün, lovsko jägergrün, malahitno malachitgrün, morsko seegrün, meergrün, nežno zartgrün, nilsko nilgrün, olivno olivgrün, smaragdno smaragdgrün, sočno saftgrün, steklenično flaschengrün, travnato grasgrün, zamolklo mattgrün, kot mah moosgrün, kot žad jadegrün, kot žolč gallengrün); Grün- (gniloba die Grünfäule, knjiga das Grünbuch, lužina die Grünlauge, praha agronomija in vrtnarstvo die Grünbrache, puščica der Grünpfeil, gnojenje , agronomija in vrtnarstvo die Gründüngung, potaknjenec , agronomija in vrtnarstvo der Grünsteckling, slad das Grünmalz)
~a pljuča mesta: die grüne Lunge

2.
figurativno začetnik: blutig
~a zavist gelber Neid, blasser Neid

3.
, rastlinstvo, botanika Grün-, Grüne(r) … (jelša die Grün-Erle, sršaj Grüner Streifenfarn);, živalstvo, zoologija → kobilica, krastača, rega, stenica, žaba, ježek, zeleni kačji pastir
|
tristo zelenih! potztausend!



Vir: Veliki slovensko-nemški slovar - Doris Debenjak, Božidar Debenjak, Primož Debenjak

Komentiraj slovarski sestavek