advent [latinsko, ‘prihod’], v Cerkvi čas priprav na Jezusov prihod (božič) in čas pokore ter samospraševanja, v katerem je bilo nekdaj prepovedano predajati se posvetnim užitkom (npr. plesu). Začetek cerkvenega leta, začne se s prvo nedeljo po 26. novembru. – Adventni venec, katerega štiri sveče se prižigajo na štiri predbožične adventne nedelje, so najprej poznali le v protestantskih deželah; po drugi svetovni vojni je to prešlo v splošno navado. Na območju Alp v tem času pojejo pesmi o »iskanju prenočišča«, v katerih se izmenično oglašajo Jožef in Marija ter trdosrčni hišni gospodar; prav tako je v navadi, da je po en dan v vsaki od hiš pobožnost ob podobi Matere božje ali Svete družine. Poleg teh pobožnih ljudskih običajev je predvsem na zadnje tri četrtke adventnega časa navada, da se ponoči zganja hrup z vpitjem in kričanjem ter trkanjem na vrata. V adventu se obhajajo tudi prazniki priljubljenih svetnikov (Barbare, Miklavža oz. Nikolaja, Lucije, Tomaža), ob katerih so v navadi krščanski in poganski običaji.
Dostopnost