Andora (uradno ime Principat d'Andorra oz. Valls d'Andorra, Kneževina Andora), majhna država v v. Pirenejih, leži med Francijo in Španijo.

časovni pas srednjeevropski čas, poletni čas
površina 453 km2, Z–V 30 km
prebivalstvo 66.000, 146 preb./km2, letna rast 1,1 % (predvsem zaradi priseljevanja), življenjska doba 83 let
glavno mesto Andorra la Vella, 21.000 preb., 1070 m nad morjem, v Valirski dolini
upravna razdelitev 7 »dolin« kot občinskih okrajev (paroisse)
članstvo v organizacijah ni članica mednarodnih organizacij
uradni jezik katalonski; v šolah in kot sporazumevalna jezika tudi španski in francoski
denarna enota evro (oznaka EUR)


Naravne razmere
Majhna gorska država, leži na j. strani v. Pirenejev in obsega proti Španiji odpirajočo se dolino reke Valira (pritok reke Segre, Andoro zapusti na 840 m nad morjem) in nekaj stranskih dolin. Skoraj z vseh strani obdajajo Andoro do 3000 m visoki vrhovi, ki so do višine 2300 m gozdnati, višje pa pokriti z visokogorskimi pašniki. V smeri proti Franciji vodi čez Pirenejski greben prelaz na višini 2407 m. Podnebje je ostro; dolgim zimam z veliko snega sledijo hladna poletja.

Prebivalstvo
Samo majhen del prebivalcev Andore so njeni državljani; delež tujcev je ok. 75 %, predvsem Španci, sledijo Francozi, Portugalci in pripadniki drugih evropskih dežel. Prebivalci so večinoma katoličani. Šolstvo je v rokah Španije in Francije.

Državna ureditev
Marca 1993 je Andora po referendumu (9323 volilnih upravičencev) razglasila samostojnost in neodvisnost. Hkrati je bila sprejeta nova demokratična ustava, ta odpravlja fevdalni sistem, ki je v državi veljal vse od 1278. Voditelja države sta ostala »sokneza«, tj. francoski predsednik in španski škof iz Sea de Urgel; imata pravico veta pri mednarodnih sporazumih in zakonodaji. Nova ustava predvideva volitve parlamenta in voditelja vlade. Zagotavlja tudi človekove pravice in politične svoboščine; prej prepovedani sindikati in politične stranke.

Gospodarstvo
Gospodarstvo Andore temelji na živahnem, celoletnem turizmu, Andoro obiščejo predvsem popotniki, enodnevni obiskovalci in smučarji (na leto več kot 10 mln. turistov). Trgovina z uvoženim blagom se razvija predvsem zato, ker je blago neobdavčeno in neocarinjeno. Drugi viri dohodka: zakup dveh radio-televizijskih postaj, izvoz električne energije v Španijo (izraba vodne energije), prodaja znamk. V kmetijstvu prevladujejo živinoreja (predvsem ovce), revno poljedelstvo (krompir, tobak); predelava lesa in tobaka. Dobra cestna povezava s Španijo in Francijo.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 599 mln. USD, 9076 USD na prebivalca
uvoz (1998) 1,077 mlr. USD
izvoz (1998) 58 mln. USD


Sorodna gesla: AND | Pireneji | Seo de Urgel


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek