anšlus, priključitev Avstrije Nemčiji 1938. Po razpadu Avstro-Ogrske so si vse avstrijske stranke 1918/19 prizadevale za priključitev Nemčiji. Začasna avstrijska narodna skupščina je 12.11.1918 razglasila Nemško Avstrijo za del Nemčije, vendar sta saintgermainska in versajska mirovna pogodba prepovedali združevanje držav. Razveljaviti so morali tudi dogovor (sprejet marca 1931) o carinski uniji med Nemčijo (H. Brüning) in Avstrijo (Schober). Anšlus je bil poglavitna programska točka NSDAP obeh držav. Ko je zvezni kancler K. von Schuschnigg marca 1938 pripravil plebiscit o avstrijski samostojnosti, je Hitler izsilil anšlus z vdorom nemških čet. Glasovanje (10.4.1938) je z veliko večino (uradno: 99,73 %) anšlus potrdilo. Večina držav (skupaj s tedanjo Jugoslavijo) anšlusu ni nasprotovala; tega tudi protesti javnosti niso spremenili. Med prvimi družbenimi skupinami, ki so jih začeli preganjati nacisti v priključenih avstrijskih deželah, so bile narodne manjšine; koroški Slovenci pozneje med najbolj dejavnimi nasprotniki nacistov. – Državna pogodba o obnovi samostojne in demokratične Avstrije 1955 prepoveduje politično ali gospodarsko združitev Avstrije z Nemčijo.
Dostopnost