Antigva in Barbuda

Antigva in Barbuda (uradno ime Antigua and Barbuda), majhna srednjeameriška otoška država v karibskih otokih (Zahodna Indija), v s. delu Malih Antilov.

časovni pas	srednjeevropski čas – 5 ur
površina	442 km2, glavni otok Antigva Z–V 25 km
prebivalstvo	67.000, 152 preb./km2, letna rast 0,5 %, življenjska doba 75 let
glavno mesto	Saint John's, 22.300 preb., v zalivu na severozahodu Antigve
upravna razdelitev	6 občin na Antigvi, Barbuda (160 km2, z notranjo avtonomijo) in Redonda (1,5 km2)
članstvo v organizacijah	OZN (od 1981), Britanska skupnost narodov, OAS, CARICOM, AKP
uradni jezik	angleški; pogovorni jezik kreolska angleščina
denarna enota	vzhodnokaribski dolar (oznaka XCD)

Naravne razmere
Večji otok Antigva in 40 km severneje ležeča Barbuda pripadata t. i. apneniškim Antilom, zunanjem loku velikega otoškega niza med obema Amerikama. Zgrajena sta iz koralnega apnenca, ravna in večinoma zakrasela; samo v jz. delu Antigve se vulkanske kamnine dvigajo do 400 m nad morjem. Majhen skalnat otok Redonda, 50 km jz. od Antigve, pripada notranjemu loku Antilov in je vulkanskega nastanka. Razčlenjeno obalo obdajajo koralni grebeni. Podnebje je tropsko oceansko, deževnico zbirajo v kapnicah. Otoke pokriva grmičasto rastje, deloma tudi skromni gozdovi; na Barbudi velik naravni rezervat.

Prebivalstvo
Več kot 90 % prebivalcev je črncev, potomcev afriških sužnjev, ki so jih vozili na otoke od 17. st.; 3–4 % je mulatov, nekaj belcev in Azijcev. Večina prebivalstva je anglikanske vere, ok. 12 % je katoličanov. Obvezna osnovna šola, 10 % nepismenih; višja tehnična in pedagoška šola v Saint John'su.

Državna ureditev
Otoška država je od 1.11.1981 samostojna članica Britanske skupnosti narodov. Na čelu države je britanski vladar; zastopa ga domači, v soglasju z vlado imenovani guverner, ki ima zgolj reprezentančno vlogo. Predsednik vlade je odgovoren parlamentu, sestavljenemu iz senata (17 imenovanih senatorjev) in predstavniškega doma (17 poslancev, neposredno izvoljenih za pet let). Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Najpomembnejša gospodarska dejavnost in glavni vir dohodka je turizem. V kmetijstvu je od začetka 70. let najpomembnejši pridelek bombaž; prej so bile za otoke stoletja značilne plantaže sladkornega trsta. Pridelujejo še žito, povrtnine in sadje. Živinoreja in ribištvo pokrivata le del domačih potreb. V industrijskem sektorju prevladuje predelava kmetijskih pridelkov, tekstilna in elektronska industrija. Gospodarsko pomembni so tudi vojaški oporišči in radijski oddajnik ZDA na Antigvi ter bančništvo. Izvažajo predvsem industrijske izdelke in bombaž. Dobro cestno omrežje; mednarodno letališče (Coolidge); v pristanišču Saint John's se ustavljajo ladje na turističnih križarjenjih po Karibskem morju.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	651 mln. USD, 9720 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena)	kmetijstvo 4 %, industrija 19 %, storitvene dejavnosti 77 %
uvoz (2000, ocena)	357 mln. USD
izvoz (2000, ocena)	40 mln. USD
zadolženost v tujini (1999)	231 mln. USD

Zgodovina
Otoke so od 1632 poseljevali Angleži; v 18. st. britansko vojaško pristanišče (lord Nelson), od 1871 v zvezi britanskih Zavetrnih otokov, 1967–81 članica Zahodnoindijskih pridruženih držav, potem neodvisna. Postopek za neodvisnost je že v 40. letih 20. st., sprožil Vere C. Bird z ustanovitvijo delavske stranke. Družina Bird je vladala otoku vse do marca 2004, ko je Birdov sin Lester izgubil volitve proti Baldwinu Spencerju. V zadnjih letih so Antigvo in Barbudo večkrat obtožili pranja denarja in tihotapljenja mamil; 1995 je bil eden od članov družine Bird obsojen zaradi tihotapljenja kokaina.

Sorodna gesla: Antili | Saint John's | Zahodnoindijske pridružene države

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek