Bachov absolutizem [báh- ∼], desetletno obdobje vladavine v Avstriji po zlomu revolucije 1848 (1849–59) z izrazito nemškim obeležjem, domala onemogočilo je vsakršno politično delovanje. Na Slovenskem je to pomenilo tudi zatrtje kulturnega delovanja in izhajanja časopisja (ostale le Novice). Bachov absolutizem je vodil liberalno kapitalistično gospodarsko politiko, uveljavil centralizem in nemščino uvedel kot edini uradni jezik tudi na Ogrskem in Hrvaškem. Vladno politiko so tam izvajali nemški ali ponemčeni uradniki češkega rodu (Bachovi huzarji). Upravne reforme, sodna reorganizacija države ter preureditev šolstva so bili pomembni koraki naprej. Bachov absolutizem se je končal z avstrijskim porazom v Italiji.
Dostopnost