• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Čad (uradno ime République du Tchad [francosko], Ǧumhūrīyya Tashād[arabsko], Republika Čad), celinska država v s. Afriki, meji na Nigerijo, Niger, Libijo, Sudan, Srednjeafriško republiko in Kamerun.

časovni pas srednjeevropski čas
površina 1,284.000 km2, S–J 1750 km, V–Z 1150 km
prebivalstvo 7,5 mln., 6 preb./km2, letna rast 2,3 %, življenjska doba 48 let
glavno mesto N'Djamena, 618.000 preb., 295 m nad morjem, 80 km južno od Čadskega jezera
upravna razdelitev 14 prefektur, razdeljenih na 53 podprefektur
članstvo v organizacijah OZN (od 1960), AU, UDEAC, AKP
uradni jezik francoski in arabski; pomemben pogovorni jezik je sarajski jezik
denarna enota frank CFA/BEAC (oznaka XAF)


Naravne razmere
Država obsega v. del položne Čadske kotline. Razprostira se od rodovitnih ravnin Logone na J prek savanskega območja Sudana in sahela proti S do puščavskega Tibestija v osrednji Sahari. Tam se dviga 3415 m visoki ugasli vulkan Emi Koussi, najvišji vrh Sahare. Na V države sta planotasti pokrajini Ennedi (do 1450 m) in Wadai; ob z. meji leži 4–7 m globoko, močvirnato Čadsko jezero. Nižina Bodélé (med Čadskim jezerom in Tibestijem) je najnižji del države (155 m nad morjem). Glede na podnebje prištevamo državo k obrobnim tropskim državam: na J je podnebje spremenljivo vlažno s pribl. 1000 mm padavin na leto (maja–oktobra), na območju Čadskega jezera je kratka deževna doba, na S pa je vse leto sušno obdobje (manj kot 50 mm padavin). Povprečne mesečne temperature se gibljejo na J med 25 °C (december/januar) in 31 °C (april), na območju Sahare med 21 °C (januar) in 34 °C (junij/julij). Glede na količino padavin si od S proti J sledijo: puščava, polpuščava z redkimi raztresenimi oazami, savana s trnastim grmičevjem, suha savana, vlažna savana (ob rekah občasno poplavljena) in suhi gozdovi.

Prebivalstvo
Sestavljajo ga razl. etnične skupine. Na J države živijo kot stalno naseljeni poljedelci Sari, Bagirmiji in Kredi (skupaj 30 %), na S in v osrednjem delu države pa kot trgovci in živinorejci Arabci in arabizirana saharska plemena (skupaj dobra četrtina prebivalcev). V sudansko skupino prebivalcev sodijo še Masi, Mundangi in Kotoki; Vadajci so združeni kot Mari. Omeniti moramo še Havse, Fulane in berberske črnske Tibujce (mešanci) na območju Tibestija. Puščavska območja so zelo redko naseljena, na J države pa je gostota do 40 preb./km2. V mestih živi manj kot četrtina prebivalcev. Med številnimi verstvi prevladuje na S islam, na J pa krščanstvo in naravna verstva. Ker šest let trajajoče obvezno šolanje ni bilo upoštevano, je nepismenih zelo veliko (več kot 70 %). Od 1971 univerza v N'Djameni.

Državna ureditev
Po dolgoletni diktaturi predsednika države je bila 1989 spremenjena ustava; uveden je bil parlament (123 poslancev), predsedniški mandat pa omejen na sedem let. Parlament je bil 1990 razpuščen; njegove naloge je prevzel najvišji svet (57 članov). 1996 so izvedli prve svobodne volitve. Pravo in zakonodaja sta oblikovana po francoskem zgledu; v družinskem in dednem pravu velja delno islamsko oz. tradicionalno plemensko pravo.

Gospodarstvo
Kot ena najrevnejših držav na svetu je Čad zelo odvisen od tuje pomoči. Desetletja trajajoče državljanske vojne so gospodarsko izčrpale. Katastrofalne suše in napačne investicije še dodatno slabšajo razmere. Najpomembnejša gospodarska veja je kmetijstvo; od kmetijstva živi pribl. 90 % prebivalcev. Obdelovalne površine (manj kot 5 % površine države) so na poplavnih območjih rek in Čadskega jezera, kjer so možne tudi po tri žetve na leto. Za izvoz so pomembni bombaž in arašidi. Prebivalci za svoje potrebe pridelujejo proso, fižol, sezam, batate, maniok, koruzo, ječmen, riž, sladkorni trst in tobak. Z živinorejo (govedo, ovce, kamele, koze) se ukvarjajo predvsem nomadi in delni nomadi na S države. Za izvoz so pomembni tudi živina in mesni izdelki (poleg bombaža). Pomemben je tudi ribolov v Čadskem jezeru ter v rekah Šari in Logone; ulov je lahko zaradi suše zelo zmanjšan. Veliko pričakujejo od črpanja nafte. Doslej so na območju s. od Čadskega jezera odkrili za 300 mln. sodčkov nafte. Druga rudna bogastva so v manjših količinah. Pridobivajo kameno sol, sodo, peščenjak, glino in prod. Industrija (predvsem na območju glavnega mesta in Moundouja) večinoma predeluje kmetijske pridelke (živila, tekstil, cigareti). Prometno omrežje je zelo slabo razvito, železnice ni. Večina cest je neutrjenih, prevozne so le v sušnem obdobju. Pomembne so trgovske karavanske poti. Vodni promet je omejen na Čadsko jezero ter reki Šari in Logone (v deževnem obdobju). Mednarodno letališče je v bližini glavnega mesta. Po koncu državljanske vojne so možnosti za razvoj doslej nerazvitega turizma.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 1,6 mlr. USD, 210 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 38 %, industrija 13 %, storitvene dejavnosti 49 %
uvoz (2000, ocena) 223 mln. USD
izvoz (2000, ocena) 172 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 1,1 mlr. USD


Zgodovina
Po 9. st. so bile na območju današnjega Čada ustanovljene tri velike muslimanske države; najprej Karem Bornu na območju Čadskega jezera, v 16. st. pa državi Bagirmi na J in Vadaj (Ouaddeï) na V. Ob koncu 19. st. so te tri države razpadle; območje so zasedli Francozi. Od 1910 je območje sodilo v okvir Francoske Ekvatorialne Afrike; 1915 pod francosko civilno upravo. 1946 je država postala francosko čezmorsko ozemlje, 1958 pa avtonomna republika v okviru Francoske skupnosti. 11.8.1960 suverena država. Prvi predsednik države je postal N'Garta Tombalbaye. Že 1962 upori na muslimanskem S in V proti profrancosko usmerjenemu predsedniku. 1973 je Libija na S zasedla pas Aouzou. 1975 je z vojaškim državnim udarom oblast prevzel general Félix Malloum. 1979 ga je spodrinil Hissène Habré (ministrski predsednik in vodja frakcije Fronte za nacionalno osvoboditev, FROLINAT). Z vodjo druge frakcije FROLINAT, Goukounijem Oueddejem, je sestavil vlado narodne enotnosti, a je kmalu razpadla. 1982 je Habré postal predsednik države; začetek boja proti prolibijsko usmerjenim enotam Oueddeja. 1989 sklenitev okvirnega mirovnega sporazuma med Čadom in Libijo. 1990 je Habréja zrinil z oblasti I. Déby, ki je postal predsednik države in do 1993 tudi predsednik vlade. 1991 je obljubil ponovno uvedbo demokracije. Od 1993 je vladala začasna vlada; predsedniške volitve, prve svobodne volitve v zgodovini države, so izvedli 1996; zmagal je Déby. Maja 2001 je Déby spet zmagal, prav takp njegova stranka MPS na parlamentarnih volitvah 2002. V pokrajini Tibesti se vladne sile še vedno spopadajo z uporniki.

Sorodna gesla: Čadsko jezero | Déby, Idriss | ekvatorialna Afrika | Francoska Ekvatorialna Afrika | Francoska skupnost | Logone | N'Djamena | Sahara | sahel | Sudan | Tibesti | Wadai


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek