delavsko izobraževanje, tesno povezano z delavskim gibanjem, delno z zamislimi liberalizma; od 30. let 19. st. društva za delavsko izobraževanje (v Avstriji od 1867) s pretežno sindikalno-politični cilji. Poleg tega v drugi polovici 19. st. krščanska društva za delavsko izobraževanje (mdr. Kolpingove družine). Po 1920 velik razmah delavskega izobraževanja, očiten v akademiji dela (Frankfurt na Majni). V ZDA od 1921 Delavska izobraževalna pisarna kot zelo vplivno središče, v Veliki Britaniji Nacionalni svet delavskih kolidžev. Po 1933 je nemški fašizem razbil delavsko gibanje in njegove izobraževalne zavode. Po drugi svetovni vojni nove oblike: poleg akademije dela ustanovili socialne akademije (Dortmund 1946, Dunaj 1947), Splošnogospodarske akademije (Hamburg 1946), visoke šole za delo, politiko in gospodarstvo (Wilhelmshaven 1948); poleg tega šole Nemške zveze sindikatov (DGB) in Avstrijske zveze sindikatov; DGB in Zveza ljudskih visokih šol sta ustanovili gibanje za delavsko izobraževanje – Delo in življenje; v Avstriji šole za življenje v dunajskih ljudskih izobraževalnih hišah; v Švici je Sindikalna zveza skrbela za središče za delavsko izobraževanje v Bernu; v Sloveniji v 19. st. po avstrijskem zgledu mreža društev za delavsko izobraževanje, po drugi svetovni vojni »delavske univerze«.
Dostopnost