Delfi ([délfi], Delphoi [delfé]), starogrško mesto v Fokidi z najpomembnejšim grškim preročiščem, posvečenim Apolonu, prvotno staro preročišče Zemlje Gaje, blizu Korintskega zaliva (Korint), na jz. pobočju Parnasa (2457 m), v gorski samoti nad dolino Plejsta, 573 m nad morjem. Sveto območje z zakladnicami grških plemen in mestnih državic, Apolonovim templjem, gledališčem, stadionom, studencem Kastalijo, blizu posebnega templja Atene Pronaie [‘tista pred templjem’] (mikenske najdbe).
Zgodovina: preroški izreki Pitije, ki jo je podpiral svečeniški kolegij, so bili še v 3. st. pr. n. š. odločilni v številnih pomembnih odločitvah Grkov in barbarov. Z zaobljubnimi darovi in s pitijskimi igrami, ki so bile vsako četrto leto, se je zbralo veliko bogastva, shranjevali so ga v posebnih zakladnicah. Z razsvetljenstvom, posebej pa zaradi spremenjenega družbenega in političnega položaja v helenistično-rimski dobi, so Delfi obubožali, vendar so pod Hadrijanom za kratek čas spet vzcveteli. Preročišče je onemelo pred Avgustom in dokončno v 4. st. n. š., 390 ga je odpravil Teodozij I. Veliki. V veliki meri so Delfi konec 19. st. izkopali francoski arheologi.