De Lubac [∼ libák], Henri, kardinal, francoski teolog, *1896 Cambrai, †4.9.1991 Pariz; študij v Angliji in Franciji, kot misleca ga močno zaznamuje srečanje z Blondelom in Roisselotom, 1929 profesor na teološki fakulteti v Lionu. Že s svojim prvim delom Katolicizem (Catholicisme, 1938) se je neizbrisno zapisal med pomembne teologe.

Druga dela: Drama ateističnega humanizma (Le drame de l'humanisme athée, 1944), Nadnaravno (Surnaturel, 1946), Mistično telo (Corpus Mysticum, 1949), Vidiki budizma (Aspects du Bouddhisme, 1951), Religiozna misel P. T. de Chardina (La Pensée religieuse du Pierre Teilhard de Chardin, 1962), Paradoks in skrivnost Cerkve (Paradoxe et Mystère de l'Église, 1967), Krščanska vera (La Foi chrétienne, 1969). Napisal tudi več monografij o pomembnih mislecih (Blondel, Valensin, Claudel, Peguy, Pico della Mirandola, Gioachino da Fiore). Odločilno sodeloval na drugem vatikanskem koncilu.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek