diplomatična minuskula [grško-latinsko], posebni derivat merovinške in karolinške pisave za listine; nastala z mešanjem knjižne merovinške minuskule in neposrednega razvoja iz mlajše rimske kurzive (pisava). Značilnosti: težka berljivost, podolgovatost črk, videz »vzmeti«, prepletenost in spačenost črk, kurziven duktus. Uporabljena 7.–9. st., nato jo je zamenjala enostavnejša različica pod vplivom karolinške minuskule.