disperzija [latinsko dispergere, ‘razsipati, razpršiti’], 1. fizika:pojav, da je lomni količnik snovi, s tem pa hitrost valovanja in lom, odvisen od valovne dolžine. Posledica disperzije je npr. razklon bele svetlobe, ki je mešanica razl. valovnih dolžin, v prizmi. Steklo v vidnem delu spektra najbolj lomi vijolično svetlobo, najmanj pa rdečo. Odvisnost lomnega količnika od valovne dolžine podaja disperzijska krivulja. Če lomni količnik z naraščajočo valovno dolžino pojema, govorimo o normalni disperziji, drugače pa o anomalni disperziji.
Sorodna gesla: povprečna vrednost3. kemija:mešanica dveh (ali več) snovi, ki se med seboj ne raztapljata; majhni delci ene snovi (disperzna faza) lebdijo v drugi snovi (disperzni medij). Ime takšnih disperznih sistemov je odvisno od obeh snovi in njunih agregatnih stanj.
Sorodna gesla: disperzijska lepila | disperzijske barve | disperzni sistemi | emulzija | koloidi | omakala | pena4. ekologija:vzorec porazdelitve osebkov v prostoru. Lahko je (na podlagi teritorialnega vedenja) enakomernejši ali naključni ali pa (na podlagi socialnega navezovanja) skupinski, tako da že vzorec porazdelitve nakazuje prevladujoči način medsebojnih odnosov organizmov.
Dostopnost