disputacija [latinsko], znanstveni prepir, razprava z dokazi in protidokazi; v sholastiki zagovor znanstvene teze po posebni proceduri: predstavljanje teze z izmenjavo dokazov zagovornikov in kritikov v strogo predpisani logični (silogistični) obliki, v ohlapnejši obliki se pozneje uporablja kot označitev za ustni del predstavitve in zagovora doktorske teze (promocija, v nasprotju z disertacijo).

Sorodna gesla: disertacija | promocija | sholastika | silogistika | verski pogovor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek