dobra vera (latinsko bona fides), načelo dobre vere in poštenja, sprva pravni temelj za nastanek obveznosti (h korektni izpolnitvi obveznosti zavezuje tudi stranko, ki je sicer pravo ne zavezuje), pozneje merilo za presojo konkretne obveznosti; tudi subjektivno prepričanje osebe, da je tisto, kar počenja, v skladu s predpisi oz. da ne posega v tuje pravice.