Dobrila, Juraj, poreško-puljski in tržaško-koprski škof, apostol Istre, *16.4.1812 Ježenje pri Tinjanu (Istra), †13.1.1882 Trst; teologijo študiral v Gorici in na Dunaju, tam je 1842 doktoriral. 1857 postal poreško-puljski škof, po dolgih stoletjih so hrvaški verniki slišali hrvaški jezik, udeležil se je prvega vatikanskega koncila (1869–70), bil tudi poslanec v dunajskem parlamentu; zagovarjal hrvaške in slovenske narodne pravice. 1875 imenovan za tržaško-koprskega škofa. Tudi v Trstu nadaljeval versko, dobrodelno in narodno delo, med ljudi je pošiljal knjige, ki naj bi prebujale narodno zavest in omogočile širjenje izobrazbe. Njegov molitvenik Oče, budi volja tvoja! (1854) je postal berilo Hrvatov; s tem molitvenikom so se otroci učili branja. Cesar Franc Jožef ga je 1862 odlikoval z redom železne krone za zasluge na področju vere in prosvete.