1. dohodek, nadomestilo za proizvajalne dejavnike, potrebne v proizvajalnem procesu: delo, kapital in zemljo, ki njihovim lastnikom doteka bodisi kot dohodek iz dela bodisi kot dohodek od premoženja. Dohodek je lahko denarni (običajno) ali v naravi. Določiti ga je mogoče tako za posamezne subjekte (individualni dohodek) kot za narodno gospodarstvo kot celoto (narodni dohodek). Od nominalnega dohodka (denarni dohodek) se realni dohodek razlikuje po tem, da upošteva spremembe vrednosti denarja (stopnjo inflacije). Dohodek je mogoče ustvariti na podlagi pogodb, kot je npr. pogodba o delovnem razmerju (s pogodbo določen dohodek), ali pa se lahko oblikuje kot ostanek oz. razlika med izkupičkom in stroški (rezidualni dohodek, dobiček). Dohodek, dobljen brez ustrezne protistoritve (npr. rente, pokojnine), je transferni dohodek. Dohodek pred odbitkom dajatev (davki in prispevki za socialno varstvo) je bruto dohodek, po obdavčitvi pa neto dohodek. Del dohodka, ki ga je mogoče prosto porabiti ali ga privarčevati, je razpoložljivi dohodek.
Dostopnost