Dopplerjev pojav [dópler- ∼], pojav pri valovanjih, da sprejemnik zazna višjo frekvenco, če se približuje stacionarnemu izvoru valovanja, oz. manjšo, če se od njega oddaljuje. Podobno velja za mirujoč sprejemnik in potujoč izvor. Ker je sprememba frekvence odvisna od hitrosti izvora, lahko iz nje izračunamo hitrost izvora. Dopplerjev pojav pri zvoku zaznamo npr. pri bližajočem ali oddaljujočem se vlaku. Pri oddaljevanju svetlobnega izvora se kaže Dopplerjev pojav kot premik spektralnih črt proti rdeči (rdeči premik), pri približevanju pa kot modri premik. Na osnovi Dopplerjevega pojava delujejo radarski merilniki hitrosti v cestnem in letalskem prometu. Merilnik odda elektromagnetno valovanje znane frekvence, ki se odbije od vozila in vrne v merilnik. Zaradi Dopplerjevega pojava se valovanju spremeni frekvenca, ta sprememba je mera za hitrost vozila. Z Dopplerjevim pojavom so prišli do številnih spoznanj v atomski fiziki, fiziki molekul in astronomiji; tako lahko npr. izračunajo radialne hitrosti medzvezdne snovi in zvezdnih sistemov (več kakor 200.000 km/s). Dopplerjev pojav je 1842 napovedal C. Doppler, dokazal pa 1845 C. H. Buys-Ballot s poskusom na vozečem vlaku.

Sorodna gesla: beg galaksij | Buys-Ballot, Christoph Heinrich | Dopplerjeva navigacija | Dopplerjeva sonografija | Doppler, (Johann) Christian | ekspanzija | frekvenca | kozmologija | laserski Dopplerjev anemometer | Mößbauerjev pojav | radar | radialna hitrost | rdeči premik | spektralna analiza | spektralna črta | ubežno gibanje | zvok


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek