družba, 1. sociologija:večpomenski temeljni pojem: 1. vsi družbeni odnosi znotraj določenega agregata ljudi; 2. med seboj prepleteni družbeni odnosi in institucije ter kultura agregata ljudi obeh spolov in vseh starosti, ki je teritorialno ločen od drugih in ima politične meje; je razmeroma avtarkičen in se je sposoben sam obnavljati; 3. družba v nasprotju s skupnostjo (F. Tönnies): racionalna zveza s smotrom, ustanovljena zaradi posebnega cilja (poljubna volja v nasprotju z naravno voljo skupnosti), pri čemer so družbeni odnosi članov stalno sredstvo za doseganje drugih ciljev zunaj združevanja. Historično je pojem družbe najprej pomenil izključno meščansko družbo; pri tem se je pripadnost določala po lastnini in izobrazbi. Skupaj z meščansko-liberalnimi ekonomskim zahtevami (»svobodna konkurenca« itd.) je bila družba nasprotni pojem »državi«: družba naj bi bila kot naravno stanje pred umetno ustvarjeno silo države; pozneje je pojem družbe zajel in imenoval pravice posameznika nasproti oblastveni državi in tako postal geslo meščanstva v industrializaciji. Ta pojem družbe je dopolnil porajajoči se upor nastajajočega proletariata v pomenu »razredne družbe« (razred, razredni boj). V zadnjem času je povezava med državo in družbo spet razumljena ožje, in sicer naj bi eksistenco družbe zagotavljala samo dejavnost državnih institucij (državni »krizni menedžment«, socialna in ekonomska politika ipd., socialna država). – Pomemben je tudi fenomen podružbljanja; pogosto ga opisujejo kot značilnost sodobne družbe: tj. naraščajoča odvisnost posameznika od družbenih struktur, npr. v zvezi z birokratskim aparatom (birokracija) ali odtujenostjo delovnega procesa.
Dostopnost