Ducrot [dikró], Oswald, francoski jezikoslovec in filozof, *27.11.1930 Pariz; v svojem delu združuje semiotiko in teorijo govornega dejanja. Vztraja pri razliki med jezikom in logiko – jezik sledi argumentom in ne potrebuje dokazovanja svojih hipotez – to je značilno za formalno logiko. Izjavljanje je zanj zgolj zaporedje stavkov, zato namesto pojmov govorec/naslovnik raje uporablja izraz polifonija. Raziskuje odnos med posrednim in neposrednim pomenom govora udeležencev, odvisno od logičnih veznikov vrste »in«, »ali«, »ne«, »toda«, ki jih uporabljajo. Med vezniki veljajo določena hierarhična razmerja (npr. izjava, ki ji sledi veznik »toda«, je močnejša od izjave pred to). S svojimi raziskavami implicitnega pomena diskurza in nenehno spreminjajočo se vlogo udeležencev v njem je vplival tudi na literarno vedo.
Dela: Izrekanje in izrečeno (Le Dire et le dit, 1972; sl. 1988), Argumentiranje v govoru (L'Argumentation dans la langue, avtor tudi Jean-Claude Anscombre, 1983), Enciklopedični slovar znanosti o jeziku (Dictionnaire encyclopêdique des sciences du langage, soavtor Tzvetan Todorov, 1972, 1995). V slovenščini še zbornik Slovenian Lectures/Conférences slovènes (1996).
Dostopnost