duhovna zgodovina (zgodovina idej), veja zgodovine znanosti, ki preučuje razvoj in težnje v filozofiji, znanosti, književnosti in umetnosti določenega obdobja ter njegova politična in gospodarska gibanja, ki so zaznamovala javno življenje. Kot dopolnilo znanstvenega raziskovanja političnih, ustavnopravnih, gospodarskih in družbenih dejstev zgodovinskega dogajanja in kot poskus, da bi potek zgodovine z vsemi njegovimi posameznimi dogodki zaobjela kot celovito in povezano dogajanje. Duhovna zgodovina je v 20. st. glavna smer literarne zgodovine, teoretsko jo je utemeljil W. Dilthey.

Sorodna gesla: Dilthey, Wilhelm | družboslovje | filozofija zgodovine | literarna zgodovina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek