École de Paris ([ekól ∼ parí], francosko, ‘pariška šola’), od 1949 označitev za slikarje, ki so v prvi polovici 20. st. delovali v Parizu, podobi moderne vtisnili odločilni pečat in zaznamovali Pariz kot nesporno umetniško središče. Poleg nekaterih francoskih slikarjev (Braque, Matisse) sodijo v École de Paris številni tujci: Chagall, M. Ernst, Modigliani, Picasso, Soutine idr. Za slikarje abstraktnega ekspresionizma in informela, ki so v Parizu delovali po drugi svetovni vojni, se je uveljavil izraz druga École de Paris; v tej prevladujejo francoski umetniki (mdr. Bazaine, Bissière, Manessier, Mathieu) v primerjavi s tujimi (mdr. Hartung, Poliakoff, de Staël, Z. Mušič). Konec 50. let je vlogo najpomembnejše kulturne prestolnice prevzel New York.