eksteritorialen [latinsko], zunaj suverenosti določene države; eksteritorialnost se praviloma prizna voditeljem tujih držav, tujim diplomatskim predstavništvom (objekti, osebje), predstavništvom posameznih držav v Organizaciji združenih narodov in v njenih organizacijah, v primeru mednarodnih konferenc, pri obisku vojaških ladij v tujih pristaniščih.

Sorodna gesla: državno ozemlje | Organizacija združenih narodov


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek