Eskimi [algonkinsko, ‘jedci surovega mesa’], lastno poimenovanje Inuiti, mongolidno prebivalstvo najsevernejših naselitvenih območij, arktične obale in tundre od Čukotskega polotoka do v. Grenlandije. Eskimski jezik se deli na dve skupini, ločnica je reka Jukon, soroden je aleutski jezik. Eskimi so obalni lovci na tjulnje, mrože in kite ter ribiči. V notranjosti lovijo tudi severne jelene in moškatno govedo. Ob koncu 19. st. so na Aljaski, po 1930 pa tudi v Kanadi začeli gojiti severne jelene. Krznena oblačila in oprema Eskimov so odlično prilagojeni polarnemu podnebju (harpuna, pasja vprega, anorak, iglu). Razvoj kulture teh orodij je mogoče spremljati do predorsetske kulture (1500–800 pr. n. š.), ki je najstarejša arktična kultura. Umetnost je največkrat miniaturna (mdr. liki iz mroževine), na Aljaski in Grenlandiji tudi rezbarjenje (puščične konice iz kosti, obeski in maske duhov iz naplavljenega lesa), v Kanadi danes tudi kamnite postave in kamnotisk. Razširjeno je verovanje v urejajočo božjo moč (silo), v dušo, duhove in božanske lastnike divjadi, kot posredniki nastopajo šamani. Ob vsesplošnem prevzemanju modernih civilizacijskih dobrin si danes pribl. 90.000 Eskimov prizadeva ohraniti svojo etnično identiteto.
Dostopnost