evnuhoidizem [grško], posledice motenj pri razvoju moških zarodnih žlez, izgube mod ali kastracije v otroštvu: ni spolnega nagona, sposobnosti spolnega občevanja in ploditve, manjkajo sekundarni spolni znaki. Značilni so visoka postava, visok glas, golobradost, košati lasje, pri piknikih se nalaga maščoba na kolkih in zadnjici. Na Orientu so bili evnuhi varuhi haremov, v Evropi do 18. st. pa pevci v otroških zborih in solisti za sopranske in altovske dele skladb (kastrat).