Ezekiel (hebrejsko Jehezkel, ‘Bog daje moč’), tretji izmed t. i. velikih prerokov Stare zaveze, 597 pr. n. š. skupaj s prvo skupino Judov pregnan v Babilonijo; v govorih, polnih prispodob, prilikah in videnjih je oznanjal, da sta Judov propad in porušenje Jeruzalema 587 božja sodba, hkrati pa tudi obljuba novega začetka, ki ga je Jahve dal izraelskemu ljudstvu.

Sorodna gesla: babilonsko suženjstvo | mali preroki


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek